Holesterol

ALI VEŠ KAKO POMEMBEN JE HOLESTEROL?

Holesterol ima v telesu izjemno pomembne funkcije, skupaj s fosfolipidi je gradnik celičnih membran in je pomemben za rast in delovanje vsake celice.

• 92 odstotkov holesterola se nahaja v celicah in celičnih strukturah (mitohondriji in ostali organeli), kot sestavni del skrbi za celično propustnost, tekočnost, viskoznost in gibljivost.
• Holesterol ovija živčne celice, zato si ga lahko predstavljamo kot izolacijo na »električni napeljavi« brez katere pride do kratkega stika. Pomemben je za oblikovanje in vzdrževanje sinaps, kjer prihaja do prenosa signalov med živčnimi celicami, zato nam zadostna količina omogoča, da ostanemo v stiku z drugimi in s seboj.
• Je osnovna sestavina steroidnih hormonov (progesteron), glukokortikuidov (kortizl), mineralokortikoidov (aldosteron), androgenov (testosteron) in estrogenov. Ti hormoni so pomembni pri delovanju možganov, razgradnji ogljikovih hidratov in beljakovin, koncentraciji elektrolitov v krvi in za spolno ter reproduktivno zdravje.
• Je predhodnik vitamina D, saj sončni žarki iz holesterola naredijo vitamin D.
• Skupaj z drugimi maščobami omogoča zaščito na koži, brez katere bi dnevno skozi kožo izgubili več litrov vode (zdaj jo »prepotimo« 3-4 dcl), prav tako pa je holesterol sulfat prva zaščitna linija pred patogeni.
• Je predhodnik žolčnih kislin, pomembnih za prebavo, kar pomeni, da zadostna količina holesterola omogoča manj zaprtja in boljšo presnovo.

Čeprav je večina ljudi bolj zaskrbljena zaradi visokih ravni holesterola, kot prenizkih, imajo nizke vrednosti številne negativne posledice.

• Ker je bistven za proizvodnjo steroidnih hormonov, kot so kortizol, estrogen, progesteron in testosteron, lahko prenizka raven vodi do neravnovesja teh hormonov (menstrualne nepravilnosti, zmanjšana spolna funkcija, težave z nadledvičnimi žlezami,….)
• V znanosti se vedno bolj nakazuje povezava med zelo nizkimi ravnmi holesterola in povečanim tveganjem za depresijo, anksioznostjo in drugimi duševnimi motnjami, saj je holesterol ključen za tvorbo in delovanje možganskih celic ter za sintezo nevrotransmiterjev, ki uravnavajo razpoloženje.
• Kot sestavni del žolča je potreben za prebavo in absorpcijo maščob v tankem črevesju. Prenizka raven holesterola povzroča težave s prebavo maščob, kar vodi do pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin in v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K).
• Ker je bistven za delovanje možganov in nevronov, lahko prenizka raven vpliva na kognitivne funkcije, spomin in splošno duševno zmogljivost.
• V znanosti se nakazuje tudi povezava med zelo nizko ravnijo holesterola in povečanim tveganjem za hemoragično kapjo, ki je posledica krvavitve v možganih zaradi razpoka preveč porozne žilice. Poroznost je lahko posledica pomanjkanja holesterola, saj ta dela tkiva viskozna in gibljiva (1).
• Prenizka raven holesterola lahko oslabi imunski odziv, kar poveča tveganje za okužbe.
• Ker pomaga ohranjati integriteto kože lahko prenizka raven vodi do suhe kože in drugih kožnih težav.

Ali res verjamemo, da bi narava tako pomemben lipid kot je holesterol, naredila hkrati tudi tako zelo nevarnega?

Zakaj se je zgornja meja celokupnega holesterola spustila iz 10 mmol/L na 5 mmol/L?

V zgodnjih 80 letih je bila zgornja meja holesterola približno 10 mmol/L (385 mg/dL), v 90 letih je bila sprejeta nova zgornja meja v vrednosti 8,2 mmol/L (320 mg/dL), pred 20 leti je bila zgornja meja za celokupni holesterol okoli 7 mmol/L (270 mg/dL), danes pa je ta meja spremenjena na 5,3 do 5 mmol/L (195 mg/dL). V knjigi »Die Cholesterin Lüge« prof. dr. Walter Hartenbach zagovarja, da je normalna vrednost holesterola od 6 do 7 in ne 5 mmol/l.

Prepričljivih znanstvenih dokazov, da ima nižanje holesterola pomemben efekt na znižanje srčno – žilnih bolezni, ni. Vsekakor pa vse več dokazov kaže, da je procesiran sladkor tisti, ki povzroča oksidacijo in posledično vnetja v krvnih žilah. Visok krvni sladkor (hiperglikemija) vodi do poškodb krvnih žil in ožilja, kar povzroča vnetja. Konstantno povišana vrednost sladkorja v krvi zaradi insulinske resistence (https://www.matlux.eu/sladkorna-bolezen/) počasi privede do povečane produkcije reaktivnih kislin, ki škodijo celicam in tkivom, tudi žilam. Prekomerne količine sladkorja v krvi in povečana oksidacija tako najbolj prispevata k razvoju srčno – žilnih bolezni.

Kot podkrepitev tem ugotovitvam so novim generacijam statinov dodana sredstva s protivnetnimi učinki (antioksidanti), zato naj bi bili bolj učinkoviti. Novejša dognanja kažejo, da je C-reaktivni protein verjetno boljši napovednik srčno-žilnih obolenj kot holesterol. CRP je namreč indikator vnetja. Po tej logiki je v preventivne namene pred srčno-žilnimi boleznimi veliko bolje jemati prehranska dopolnila proti vnetjem, brez stranskih učinkov, kot statine, ki poleg protivnetnega delovanja postrežejo še s stranskimi učinki.

Danes se medicinska stroka pri ugotavljanju ogroženosti in odločitev za terapijo s statini sploh ne osredotoča več samo na »visoke« ravni holesterola, za podvrženost terapiji s statini je dovolj srčno žilno obolenje, visok LDL, sladkorna ali starost med 40-75 let. To bi bilo smiselno, če bi zniževanje holesterola resnično vplivalo na zmanjšanje smrtnosti zaradi srčno-žilnih obolenj, pa temu ni tako. Zdravje ljudi, ki jemljejo statine se praviloma vedno poslabša, stopnja obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi pa se skozi leta ni zmanjšala, zmanjšala se je le umrljivost predvsem zaradi napredka v kirurški obravnavi.

Michael S. Brown in Joseph L. Goldstein, sta v 1970-ih letih postavila tezo, da so visoki nivoji LDL holesterola povezani z nastankom ateroskleroze in srčno-žilnimi boleznimi. Na podlagi te študije so statini, ki zavirajo encim HMG-CoA-reduktazo, postali ključna zdravila za zniževanje holesterola, čeprav sta kasneje priznala, da sta prehitro zaključila. V prid temu govori tudi dejstvo, da ima okoli 50 odstotkov ljudi, ki so doživeli srčni infarkt normalne vrednosti holesterola v krvi.

LDL in HDL, za katere pogovorno rečemo, da sta slab in dober holesterol v resnici to nista. Sta proteina, ki nosita lipide. LDL (lipoproteini nizke gostote) in HDL (lipoproteini visoke gostote) sta dve vrsti lipoproteinov, ki prenašata holesterol v krvi.

LDL (Low-Density Lipoprotein) – prenaša holesterol iz jeter do celic po telesu. Kjer ga potrebujemo za obnovo, izgradnjo hormonov, izolacijo živčnih celic,…

HDL (High-Density Lipoprotein) – zbira presežni holesterol iz celic in ga vrača v jetra na reciklažo.

LDL delimo v puhasti in oksidirani LDL. Puhasti je zdrava LDL molekula, ki svoje naloge opravlja brezhibno in ne dela nikakršnih težav telesu, oksidirana LDL molekula pa je poškodovana zaradi presežka sladkorja v krvi in kot takšna svoje funkcije ne opravlja več dobro in zato predstavlja nevarnost za obloge na žilah. Iz tega je razvidno, da ni problem holesterol ali maščobe, ampak so problem presežki sladkorja, nezdrava hrana in vnetja. Zato je pomembno, da uživamo zdravo hrano, manj sladkorja in antiosidante ter pustimo telesu, da holesterol regulira samo, ker večino holesterola telo naredi samo. Po potrebi. Največ ga nastane v jetrih, proces sinteze holesterola pa poteka tudi v drugih celicah, ker služi kot gradnik vsake celice našega telesa! Samo 25 odstotkov holesterola dobimo s hrano. Sintezo holesterola povečajo tudi visoke ravni insulina in kortizola, ščitnični hormoni pa njegovo porabo zmanjšajo. Stres in fizična aktivnost prav tako povečata sintezo holesterola, ker je ena od njegovih nalog, da obnavlja in vzdržuje telo.

Holesterol nastaja v skoraj vsaki celici našega telesa, kar dokazuje kako zelo pomemben je za delovanje našega telesa.

Eden od najbolj pogostih stranskih učinkov statinov je prizadetost mišic/bolečine v mišicah. Tudi srčne. Prizadete so zaradi škodljivega zmanjševanja holesterola v mitohondrijih (celičnih elektrarnah)(5).

Več o stranskih učinkih statinov pa si lahko prebereš tukaj: https://www.matlux.eu/statini/

Naravne rešitve pri težavah z poapnenjem žil

HDL Plus lahko naročiš na https://www.medivital.si/hdl-plus-solime-30-kapsul S kodo MAT10 imaš na izdelek 10% popusta

OPC lahko naročiš na https://www.roberteka.si/collections/opc/ OPC je znan kot najmočnejši antioksidant za zdravje žil.

1. Naringin flavonoid (grenivke) ima antioksidativne, protivnetne in imunomodulacijske lastnosti.
2. Vitamin C je močan antioksidant.
3. Fitosteroli so naravne spojine, pomagajo zmanjšati raven holesterola v krvi.
4. Indijski češmin, poznan tudi kot kurkuma ima protivnetne, antoksidativne lastnosti, vpliv na imunski sistem.
5. Rdeč kvasni riž vsebuje monakoline, ki lahko pomagajo znižati raven LDL holesterola.
6. Koencim Q10 sodeluje pri proizvodnji energije, je antioksidant in podpira zdravje srca.

Viri:
(1) https://www.neurology.org/doi/10.1212/WNL.0000000000007853
(2) Knjiga Resnice in zmote o holesterolu https://www.primus.si/resnice-in-zmote-o-holesterolu.
(3) Sladkor povzroča oksidacijo žil: https://www.youtube.com/watch?v=GC9V1TWYLo4
(4) Znanstvena študija o ne-škodljivosti LDL holesterola: https://youtube.com/watch?v=wj-SiyoCyDk&si=0eT7YnxcV-zbAsg_
(5) Statin adverse effects: a review of the literature and evidence for a mitochondrial mechanism – https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19159124/