Vitamin D ali hormon D?

Vitamin D je izjemnega pomena za naše zdravje in če nanj pogledamo s stališča njegove vloge in nastajanja v našem telesu, je veliko bolj podoben hormonu, kot vitaminu. Vitamin D lahko naše telo sintetizira samo v skoraj vsaki telesni celici, kar za vitamine v splošnem ne velja (1), hkrati pa je vpleten v delovanje večine naših telesnih procesov.

Ob zadostni količini tega vitamina se ne izognemo zgolj imunski pomanjkljivosti, rahitisu in osteoporozi, ampak tudi številnim vrstam raka in drugim civilizacijskim boleznim, katerih skupni imenovalec je tiho vnetje v telesu (arterioskleroza, avtoimune bolezni, demenca, depresija, diabetes,…).

Zakaj potrebujemo vitamin D?

• Zadostna količina vitamina D zavira razvoj rakavih celic, s pomanjkanjem vitamina D zato najpogosteje povezujemo raka na prsih, prostati, črevesju in pljučih. Kanadska organizacija za boj proti raku je že leta 2007 kot preventivo proti raku priporočila vitamin D (2). Ce v Pub Med vpišemo ključni besedi Vitamin D in rak se nam ponudi več kot tisoč člankov s to vsebino, kar pomeni, da je tematika zanimiva tako za znanstveno raziskovanje, kot tudi za strokovno javnost.
• Pomanjkanje vitamina D slabi imunski sistem, saj se celice T pomagalke ob pomanjkanju vitamina D ne aktivirajo. Poleg tega pa vitamin D zavira pretirano vnetno reakcijo in spodbuja protivnetno delovanje.
• Pomanjkanje vitamina D je eden od glavnih dejavnikov za preeklampsijo zaradi vpliva na imunsko modulacijo in delovanje ožilja (3).
• Pomanjkanje vitamina D je tesno povezano s prekomerno telesno težo, saj je moteno shranjevanje tega vitamina v maščobnem tkivu (1,6).
• Vitamin D sodeluje pri absorpciji kalija in fosfata v črevesju in ohranja ustrezno raven kalcija v krvi.
• Vitamin D vpliva na regeneracijo tkiv in preprečuje nenadzorovano rast celic.
• Pozitivno vpliva na endokrini sistem saj uravnava izločanje paratiroidnega hormona (PTH) in vpliva na inzulin.
• Vitamin D je vpleten v vsaj 10 odstotkov genetskih funkcij.
• Uravnava delovanje osteoblastov in osteoklastov (obnova kosti), preprečuje osteoporozo in vzdržuje moč kosti. Za zdrave kosti potrebujemo kalcij, tega pa telo ne more uporabiti, kadar na razpolago ni dovolj vitamina D.
• Ker sodeluje pri uravnavanju vnetnih procesov pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, zmanjševanju vnetij v žilah in tveganje za arteriosklerozo.
• Pomanjkanje vitamina D čutimo kot bolečine v mišicah in kosteh, kar je pogosto diagnosticirano kot fibromialgija.

Zadostne količine vitamina D skoraj zagotovo ne moremo zaužiti s hrano, sončenje pa nam je na voljo samo v določenem delu leta, pri čemer je velika verjetnost, da bomo tudi v poletnih mesecih pridobili premalo vitamina D. Pri tem pa moramo vedeti, da že krema z zaščitnim faktorjem 8 blokira sposobnost naravne proizvodnje vitamina D za 95%. Pri zagotavljanju zadostnih količin vitamina D ne gre samo za dejstvo zadostnega vnosa s hrano in/ali soncem, ampak moramo upoštevati tudi večje porabe tega vitamina zaradi tihih vnetij v telesu, vedno bolj obremenjenega imunskega sistema, osiromašene hrano in onesnaženo vodo, težke kovine v zraku in obremenjenost s cepivi.

Po tem, kako se vitamin D absorbira v telesu razlikujemo dve vrsti – 25(OH) vitamin D3 in 1,25(OH)₂ vitamin D3. Razlika je v funkcijah in mestu nastanka v telesu. 25(OH) – Calcidiol je glavna oblika vitamina D v krvi in nastaja v jetrih, 1,25(OH) – Calcitriol pa je aktivna oblika vitamina D in nastaja v ledvicah.

Žal vse več epidemioloških študij kaže, da imamo vitamina D premalo, čeprav se poleti obilno izpostavljamo soncu, uradne referenčne vrednosti vsebnosti vitamina D pa so običajno prenizke.

Calcidiol je glavni oblika vitamina D, ki se meri v krvi in se uporablja za oceno statusa v telesu. Ta oblika vitamina D se tvori v jetrih iz vitamina D, ki ga zaužijemo s hrano ali sintetiziramo v koži pod vplivom sončne svetlobe.

• 1 µg vitamina D = 40 IU
• 1 IU vitamina D = 0,025 µg

To pomeni, da če na primer vzamemo dodatek z 1000 IU vitamina D je to enako 25 µg tega vitamina. Dnevno naj bi v zimskih mesecih vzeli 6000 IU – 8000 IU vitamina D (6).

• Vitamin D3 (cholecalciferol) – pridobljen iz živalskih virov. Kot tak je tudi sintetiziran v koži ob izpostavljenosti sončni svetlobi.
• Calcidiol (25-hidroksivitamin D) – spremenjena oblika vitamina D, ki se pogosto uporablja v prehranskih dopolnilih za izboljšano absorpcijo.
• Vitamin D2 (ergocalciferol) – pridobljen iz rastlinskih virov, ima nižjo biološko razpoložljivost v telesu, kar pomeni, da je manj učinkovit pri dvigovanju ravni vitamina D v krvi. Pogosteje se uporablja v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih, ker je cenejši in lažje dostopen, ampak se hitreje razgradi in ima krajšo razpolovno dobo v telesu. Nekatere raziskave kažejo, da sintezno pridobljen vitamin D2 lahko blokira pravilo delovanje naravnega vitamina D3. Pri tem je pomembno, da smo pozorni na vsa živila, ki so »obogatena« z vitaminom D.

Med prehranskimi dodatki vitamina D se najbolje absorbira vitamin D3 (cholecalciferol), ker je ta najbolj podoben tistemu, ki ga telo proizvaja samo ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Vitamin D2 (ergocalciferol), sintezen, je manj učinkovita oblika (6).

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, tako da bo absorpcija boljša, če ga bomo zaužili z maščobami in če bo v telesu dovolj magnezija. Slednji je vpleten v delovanje vsaj 300 encimov. Več vitamina D kot vzamemo, več magnezija bo potrebnega, zato se pri jemanju velikih količin lahko pojavijo glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in slab spanec. Prehranski dodatek vitamina D naj bo vedno umeščen v maščobo (olje, oljna emulzija ali oljna kapsula).

Vitamin D jemljemo skupaj z vitaminom K2 kadar nam je primarna skrb za kosti, saj vitamin D povečuje absorpcijo kalcija iz prebavil v krvni obtok, medtem ko vitamin K2 pomaga usmeriti ta kalcij v kosti in zobe, hkrati pa ta mehanizem preprečuje, da bi se kalcij nalagal v mehkih tkivih, kot so arterije. To pomaga pri preprečevanju arterijske kalcifikacije, ki lahko vodi do srčno-žilnih bolezni. K2 nam je pomemben takrat, ko skrbimo za kosti, cink pa pomaga pretvoriti holesterol v vitamin D. Vitamina D ne jemljemo skupaj z železom, ker tekmujeta v absorpciji, zato jemljemo suplement železa drug del dneva.

Statini in steroidi zmanjšujejo proizvodnjo vitamina D, tako, da se ob tej terapiji s temi zdravili potrebni večji odmerki prehranskega dodatka vitamina D. Statini zmanjšujejo proizvodnjo holesterola, vitamin D pa se sintetizira ravno iz holesterola.

Viri vitamina D

• Sonce: Koža sintetizira vitamin D ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Največ vitamina D se bo iz sonca sintetiziralo med 10 in 14 uro, dopoldan in zvečer bo proizvodnja manjša. Če bomo pa ob tem izpostavili soncu velik del telesa bomo prejeli do 10.000 IE vitamina D v pol ure. Kreme za sončenje blokirajo UVB svetlobni spekter, kar pa potrebujemo, če želimo sprejeti vitamin D iz sonca. Hkrati pa kreme za sončenje ne blokirajo UVA svetlobnega spektra, ki pa povzroča staranje kože.
• Hrana: Mastne ribe (kot so losos in tuna), jajčni rumenjaki, mlečni izdelki z dodanim vitaminom D in nekatere vrste gob.
• Prehranski dodatki: Pogosto priporočeni pri pomanjkanju vitamina D, še posebej na območjih z manj sončne svetlobe.

Če se odločimo za krvni testiranje vitamina D je pomembno, da vsaj dva dni pred odvzemom krvi ne zaužijemo nobenega prehranskega dodatka vitamina D, ker vitamin D v krvi ni enako aktivni obliki Vitamina D.

Viri:
(1) Lončar, S. (2014). Resnice in zmote o soncu
(2) Canadian Cancer Society. (2007). https://cancer.ca/en/
(3) Giourga C, Papadopoulou SK, Voulgaridou G, Karastogiannidou C, Giaginis C, Pritsa A. Vitamin D Deficiency as a Risk Factor of Preeclampsia during Pregnancy. Diseases. 2023 Nov 2;11(4)
(4) Holistična ordinacija Golenholfen.
(5) https://www.verywellhealth.com/best-vitamind-supplements-7482109
(6) Alzohily B, AlMenhali A, Gariballa S, Munawar N, Yasin J, Shah I. Unraveling the complex interplay between obesity and vitamin D metabolism. Sci Rep. 2024 Mar 30;14(1):7583. doi: 10.1038/s41598-024-58154-z. PMID: 38555277; PMCID: PMC10981658.