Prostata je hormonska žleza, zato danes sprašujemo hormone.
Zakaj vedno več zdravil za zdravljenje prostate in razvoj na področju operativnega zdravljenja ne pomaga k zmanjšanju težav, saj je težav s prostato vsako leto več?
Leta 1853 je dr. Adams, kirurg v londonski bolnišnici, opisal prvi primer raka prostate, ki ga je odkril s histološko preiskavo in v svojem poročilu zapisal, da je to stanje zelo redka bolezen. Danes je v ZDA to najpogosteje diagnosticiran rak pri moških. Zdi se, da je povečanje te bolezni povezano z zahodnjaškim načinom življenja (preobilica nezdrave hrane) in pre-agresivnim diagnosticiranjem.
Zakaj je lahko prevelika osredotočenost v odkrivanje bolezni slaba?
Raka prostate odkrivajo s pomočjo testa na prostatični specifični antigen (PSA) in če je povišan, vemo, da se s prostato nekaj dogaja. To ne pomeni avtomatično, da gre za raka prostate, ampak je lahko karkoli, na primer povečana prostata ali vnetje prostate. Ameriško združenje proti raku to testiranje priporoča, evropsko združenje urologov pa ga ne priporoča, saj so v zadnjih letih številne znanstvene raziskave zasejale dvom o smiselnosti tega. Velik del testov pokaže klinično nepomembna povečanja prostate, katerih ni potrebno agresivno zdraviti in po nepotrebnem izpostaviti stranskim učinkom zdravil ali operacij.
Kje se nahaja prostata?
Prosta je žleza, ki je locirana pod mehurjem na urinskem kanalu in ko se poveča utesni urinski kanal. Benigna hiperplazija prostate (BHP) je nerakavo povečanje prostate pri starejših moških zaradi rasti epitelijskih in gladkomišičnih celic, kar se pogosto kaže kot večja pogostost uriniranja, pogosto uriniranje ponoči, spreminjanje jakosti curka in otežen začetek uriniranja.
Kaj pa je vzrok povečane prostate?
Ker je prostata hormonska žleza, sestavljena iz 80% žleznega tkiva in 20% mišičnega tkiva je najpomembnejše vprašanje, kako nanjo vplivajo hormoni oziroma spremembe v hormonskem stanju. Hormone v splošnem razdelimo v dve skupini:
- Anabolne hormoni – vsi tisti, ki nekaj gradijo, povzročajo rast.
- Katabolne hormoni – vsi tisti, ki nekaj zmanjšajo.
Katabolni efekt poznamo tudi v prebavi, encimi, ki pospešujejo katabolizem pretvarjajo hrano v manjše hranilne snovi, ki jih kasneje lahko uporabimo (maščobne kisline, aminokisline, glukozo…).
Anabolni hormoni pa iz teh hranilnih snovi ustvarjajo tkiva in težave s prostato nastanejo takrat, ko je izgradnja tega tkiva nadpovprečna, ker anabolni hormoni delajo preveč.
Katere anabolne hormone poznamo?
- Prolaktin
- Estrogen
- DHT – močna oblika testosterona
- Kortizol
- Rastni hormon
- IGF-1, ki je podaljšek rastnega hormona, narejen v jetrih in stimuliran s rastnim hormonom
- Progesteron
- Insulin
Testosteron sam po sebi, tudi njegova močnejša različica DHT, ni razlog povečane prostate. Testosteron z leti upada, prostata pa se ravno z leti povečuje, zato tukaj ni prave logike. Pravi razlog je estrogen, močan anabolni hormon, ki pa mora biti uravnotežen s testosteronom. Torej, če znižamo testosteron, se poviša estrogen!
Estrogen je izrazito anabolni hormon in povečuje tkiva; pri ženskah bo patološko povzročil nastanek miomov, pri moških pa povečanje prostate. Torej povečanje prostate in nastanek miomov kaže na presežek estrogena, zdravila za zdravljenje prostate pa znižujejo testosteron oziroma njegovo močnejšo različico DHT. Kar pa pripelje do še večjega hormonskega neravnovesja. Več o zdravilih na recept je na voljo na koncu prispevka.
Kje nastaja estrogen in zakaj ga je lahko preveč?
- Izdeluje ga telo samo (pri moških nastaja v adrenalnih žlezah).
- Pridobimo ga iz hrane.
- Presežna maščoba, ki jo posedujemo izdeluje estrogen, več kot jo je, več bo estrogena.
Če želimo zmanjšati estrogen se je potrebno izogibati vsej hrani, ki vsebuje estrogen, torej tisti hrani, ki je hormonsko spodbujena za rast (meso, ki vsebuje spodbujevalce rasti) in gensko spremenjena, kot na primer soja, pšenica, pesin sladkor,…. Ta živila so spodbujena s pesticidi, ki posnemajo estrogen. Estrogen povzroča tudi raka na prostati pri moških, pri ženskah pa na rodilih in prsih ter raka ščitnice.
Katera hrana ima vpliv na povečanje anabolnih hormonov?
- Mleko je zelo močna anabolična substanca, tudi sir in jogurt. Živalsko (sploh kravje) je samo po sebi vir anaboličnih substanc, ker vsebuje trikrat več beljakovin, kot jih je v humanem mleku. Poleg tega pa je mleko problematično tudi zato, ker so v njem običajno hormoni, s katerimi se spodbuja proizvodnja mleka pri živalih. Pri težavah s prostato je potrebno 100% izločiti mleko in mlečne izdelke.
- Sladkor (močno poveča rast insulina, močnega anaboličnega hormona), zato je pri težavah s prostato vredno čim bolj izločiti predelane ogljikove hidrate in sladkorje ter jih nadomestiti s kašami in nenasičenimi maščobami.
- Soja vsebuje veliko estrogena, zato je potrebno izločiti sojine izdelke, sojino mleko, sojine jogurte in izolate sojinih proteinov.
- Procesirana hrana vsebuje kemikalije, ki posnemajo estrogen.
- Ojačevalci arome vsebujejo encime, ki testosteron spreminjajo v estrogen.
- Če si uredimo inzulin s tem, ko zmanjšamo sladko hrano, bomo zmanjšali tudi nočne obiske toaletnih prostorov. Visok inzulin in potreba po uriniranju ponoči sta povezana.
Ali imamo na voljo hranila, ki blažijo škodljiv anabolni učinek estrogena?
- Paradižnik
- Pesa
- Križnice so hrana, ki zmanjšujejo estrogen in s tem tudi tveganje za raka (ohrovt, brokoli, brstični ohrovt, zelje, redkvica in rukola). Če križnic res ne maramo in si lahko pomagamo s prehranskim dodatkom cruciferous concentrate, vendar naj bo to res zadnja možnost, po tem, ko smo preizkusili vse drugo.
- Korenina koprive, deluje močno protivnetno, pozitivno vpliva na preprečevanje androgene pleše in na zdravje prostate.
Si lahko pri povečani prostati pomagamo s kakšnimi prehranskimi dodatki?
- Sol palmeto – ustavlja pretvorbo testosterona v njegovo močnejšo različico DHT, ki povzroča povečanje prostate. To težave ne bo rešilo, bo pa omililo simptome.
- Zeleni čaj – prav tako ustavlja pretvorbo testosterona v DHT. To težave ne bo rešilo, bo pa omililo simptome.
- Bučkina semena.
- Cink.
- Likopen.
- Križnice.
- Korenina koprive.
Potrebno pa je vedeti, da sam prehranski dodatek ne bo prav nič pomagal, če hkrati ne odpovemo mleku, sladkorju, soji, procesirani hrani in umetnemu mesu.
Katera telesna vadba bi pri povečani prostati lahko pomagala?
- Aerobna, kardio vadba, začenši s hojo; zmanjša stres, pospeši pretok krvi in limfe, izboljša uriniranje in zmanjša neprijetne simptome povečane prostate.
- Plavanje zmanjša pritisk prostate na okoliška mesta in s tem dobro vpliva na izraznost simptomov.
- Kolesarjenje.
- Vaje za krepitev mišic medeničnega dna – zmanjša pritisk na mehur in poveča moč in vzdržljivost mišic medeničnega dna.
- Joga pomaga ublažiti stres in poveča moč, položaji kot so diamant, metulj, glava-k-kolenu in kobra, so posebej dobri za zdravje prostate.
- Treningi za moč uravnotežijo ravnotežje med testosteronom in estrogenom.
Pomembna je predvsem rednost.
Kaj pa zdravila na recept?
Zdravila na recept vsebujejo eno in/ali drugo učinkovino:
- Zaviralci (inhibitorji) testosteron-5-alfa reduktaze se vpletajo v presnovo steroidnih hormonov, med drugim pretvorbo testosterona, poglavitnega moškega spolnega hormona, v aktivnejšo obliko dihidrotestosteron (DHT). Ampak, ali je res DHT edini odgovoren za povečanje prostate, če se z leti testosteron znižuje? Ta zdravila res nekaj prispevajo k zmanjšanju prostate, ne pa toliko, da bi težavo odpravila, pustijo pa pravo razdejanje moškosti v telesu.
Neželeni učinki zaviralci 5-α reduktaze:
impotenca, zmanjšanje spolne sle, zmanjšanje prostornine ejakulata, depresija in tesnobnost, ginkomastija (otrdelost in povečanje prsi pri moških), preobčutljivostna reakcija (alergija) in rak prostate.
- Antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa-1 (imenovani tudi alfa zaviralci) so družina učinkovin, ki zavirajo krčenje gladkih mišic. Njihova glavna uporaba je za hipertenzijo in simptomatsko benigno hipertrofijo prostate. S tem olajšajo pretok urina skozi sečnico.
Neželeni učinki alfa zaviralcev:
Zdravila povzročijo razširitev žil (vazodilatacijo), kar povzroči relaksacijo gladkega mišičevja. Zaradi tega prihaja do vrtoglavice, slabokrvnosti, refleksnega povišanja utripa srca, glavobola, razdražljivosti in nemira. Poveča se delo srca in potreba po kisiku.
Stranski učinki, prepisani iz prospekta zdravil:
- kožni izpuščaj (lahko srbeč)
- koprivnica (izpuščaj kot po dotiku koprive)
- oteklina očesnih vek, obraza, ustnic, rok ali nog
- omotica, vrtoglavost in omedlevica
- razširjen izpuščaj z mehurji in lupljenjem kože, zlasti okrog ust, nosu, oči in spolovil
- impotenca (nezmožnost doseči ali ohraniti erekcijo)*
- manjša želja po spolnih odnosih (manjši libido)*
- težave pri ejakulaciji, kot je na primer zmanjšanje količine semena, izlitega med spolnim
- odnosom*
- povečanje ali občutljivost dojk (ginekomastija)
*Pri majhnem številu ljudi se lahko ti učinki nadaljujejo tudi po prenehanju jemanja zdravila
Občasni neželeni učinki:
- srčno popuščanje (srce začne črpati kri po telesu manj učinkovito; pojavijo se lahko simptomi
- kot so kratka sapa, huda utrujenost in otekanje gležnjev in nog)
- nizek krvni tlak stoje
- neprijetni občutki ob hitrem ali močnem utripanju srca (palpitacije)
- zaprtost, driska, bruhanje, siljenje na bruhanje (navzea)
- šibkost ali izguba moči
- glavobol
- srbenje v nosu, zamašen nos ali izcedek iz nosu (rinitis)
- izpuščaj na koži, koprivnica, srbenje
- izpadanje las in dlak (večinoma izpadanje dlak po telesu) ali rast dlak
Redki neželeni učinki:
- oteklina očesnih vek, obraza, ustnic, rok ali nog (angioedem)
- omedlevica
Zelo redki neželeni učinki:
- dolgotrajna, boleča erekcija spolnega uda (priapizem)
- resne kožne reakcije (Stevens-Johnsonov sindrom)
Drugi neželeni učinki:
- nenormalen ali hiter srčni utrip (aritmija ali tahikardija ali atrijska fibrilacija)
- kratka sapa (dispneja)
- depresija
- bolečine v modih in oteklost mod
- krvavitve iz nosu
- spremembe vida (zamegljen vid ali okvara vida)
- suha usta