Spanje je naravno vedenjsko stanje, nasprotno od budnosti in običajno za vse živalske vrste, tudi za človeka. Ljudje spimo približno tretjino življenja. Čeprav spanje in njegove funkcije še niso popolnoma raziskane, vemo, da je spanec bistven za naše preživetje in da dolgotrajno pomanjkanje spanca vodi do okvar telesa, kognitivnega slabenja in smrti. Najbolj pogosta oblika njegovega pomanjkanja je nezadostna dnevna količina neprekinjenega spanja, pri čemer pa tudi preveč spanja slabo vpliva na telo in duha.

Odrasel človek potrebuje med 7 in 8 ur spanja, otroci in najstniki več. Zanj je značilna manjša zaznavna in motorična aktivnost, vendar je za razliko od kome, kjer beležimo stanje popolnega pomanjkanja zavesti, spanec polzavedno dejanje. Speča mama bo na primer slišala svojega otroka, prav tako se zbudimo ob življenjsko ogrožajočih nevarnostih (požar). Deli se vsaj na dva dela in sicer REM (rapid eye movement) in NREM (non-rapid eye movement)fazo, kjer prva opisuje hitro premikanje oči pod vekami, druga faza pa tega gibanja ne pozna.

Obnovitvena funkcija telesa je ena od glavnih naloga spanca, pri tem pa je pomembna tako njegova kvaliteta kot tudi dolžina. Med spancem se zniža krvni tlak in upočasni dihanje, sprostijo se vse mišice in v njih se poveča oskrba s krvjo, zato se vzpostavi rast in obnova tkiv.

Če je glava spočita, so odločitve trezne, so govorile že naše babice. In res je, spanec je nujno potreben za utrditev spomina in izločanje presnovnih odplak iz možganov. Med spanjem se kanali v možganih razširijo in omogočijo pretok cerebrospinalne tekočine, ki podobno kot limfni sistem, očisti tkiva. Opisan primer takšnega presnovnega odpadka je protein beta-amiloid in je povezan z Alzheimerjevo boleznijo.

Spanje uravnava apetit, saj vpliva na ustrezno izločanje hormonov. Uravnavanje lakote in sitosti nadzorujeta hormona leptin in grelin, prvi apetit zmanjšuje, drugi povečuje. Njuno ravnovesje je sicer samo eden od dejavnikov zapletenega procesa uživanja hrane, pa vendar je dokazano, da je grelin ob pomanjkanju spanca višji kot sicer. Prav tako pa pomanjkanje spanca ustvarja v telesu stres ter posledično zvišanje kortizola. Ta poveča apetit in telesu narekuje shranjevanje zalog v maščobne celice.

Dober imunski sistem je naš steber zdravja. Imunski sistem je kompleksen sistem, ki vpliva na večino funkcij v našem organizmu, prav tako pa nanj vpliva skoraj vse, kar damo vase – pa naj bo to hrana, zrak ali naše misli in čustva. Zato je pri razumevanju imunskega sistema težko enostransko pojmovati različne vplive nanj, vendar pa spanje dokazano vpliva na povečanje citokinov, beljakovin, ki ciljajo na okužbe in vnetja in s tem povečujejo imunski odziv.

Spanec je eden od najboljših lepotnih tretmajev in najbrž eden od redkih brezplačnih.

Za dober spanec je pomembno, da se odpravimo v posteljo vsak dan ob enaki uri in čas spanja usklajujemo z naravnim ritmom. Spalni prostor naj bo popolnoma zatemnjen, ne preveč ogret in po potrebi prezračen. K boljšemu spancu pomaga dnevna rutina telesne vadbe, prav tako pa bomo spali bolje, če se bomo po 18 uri odrekli vsaj ogljikovim hidratov, če ne tudi beljakovinam in če bomo pred spanjem spili kamilični ali metin čaj.

Če so naše misli polne in ne moremo zaspati si lahko pomagamo s tehniko 4-7-8 (opisana v eni od prejšnjih številk). Po priporočilih tradicionalne kitajske medicine pa pomaga tudi masaža točke HT7, ki je na notranji mezinčevi strani zapestja.