- Nagaja mi želodčna kislina.
- Imam zgago.
- Imam preveč želodčne kisline.
- Potrebujem zdravila za uravnavanje želodčne kisline.
- Želodčne kisline je preveč.
Težav z želodcem je vedno več, način reševanja teh težav pa je ozko usmerjen v zdravljenje z zdravili za zniževanje želodčne kisline. Je to res uspešen in pravilen pristop, glede na to, da je teh težav vedno več, ne manj?
Pri težavah z želodcem se posamezniku najpogosteje postavi diagnoza, da ima hiperklorohidrijo (preveč želodčne kisline) in se mu uvede inhibitorje protonske črpalke (Nolpaza kontrol), antagoniste histaminskih receptorjev H2 (Ranital) ali antacide (Rutacid, Rupurut, Rennie, Gastal), torej zdravila, ki vsaka na svoj način zmanjšajo moč ali količino želodčne kisline. Pomembno je vedeti, da so to lahko na dolgi rok zelo nevarna zdravila, sploh če vemo, da so veliko bolj pogoste težave zaradi hipoklorohidrije (premalo želodčne kisline). In slednje dejstvo je tudi znanstveno dokazano.
Premalo kisel želodec je vzrok za večino prebavnih težav in ker o premalo močni kislini ne razmišljamo teh težav ne povežemo s pravim vzrokom. Težava pa je tudi v tem, da nas z vseh strani bombardirajo z informacijami o premočni želodčni kislini… zgagi … refluksu … prekomernem izločanju …. In takoj ponujenimi napačnimi zdravili. Kaj je zdaj res in kaj ne?
Moje osebne in terapevtske izkušnje kažejo, da je edini način, da popravimo svoj želodec, učenje in samopazovanje. Na to pot se pogosto spustimo z odporom, ker od nas zahteva napor in zelo kmalu tudi odgovornost – za svoje zdravje, občutke in znanje. Kljub vsemu pa je to edini način, da si bomo trajno povrnili zdravje.
Preden se začnemo učiti o delovanju svojega lastnega telesa je dobro, da odpravimo omejujoče prepričanje, da je to izključno domena zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Ni, to bi morala biti čim bolj naša lastna domena, ker gre za naše lastno telo in za naše lastne občutke. S tem, ko dajemo vso odgovornost zase drugim ljudem se odpovedujemo veliki moči in krepimo nemoč, ki se manifestira skozi strah. Moje osebne izkušnje kažejo, da, ko sem začela skrbeti zase vsaj tako dobro, kot za stvari in ljudi okoli sebe, sem dobila nazaj precej več, kot sem si sploh lahko predstavljala. Dobila sem zdravje! Znebila sem se nemoči in strahu, okrepila čutenje svojega telesa in sedaj tudi brez zdravnika dobro vem kaj je zame dobro in kaj ne.
Z učenjem in delom sem začela pri temeljih, saj če želimo biti zdravi, imeti močan imunski sistem, uravnane hormone in dobro regeneracijo, moramo poskrbeti, da telo oskrbimo z vsemi hranili. Da pa bi vsa hranila lahko vnesli v organizem, je pomembno, da jih prebavimo, kot je treba. In ravno tukaj je največja težava, saj ima večina ljudi prebavne težave, slaba prebava pa lahko privede do nezadostne absorpcije prepotrebnih makro- in mikrohranil. Napačna diagnoza »preveč želodčne kisline« in nepravilna uporaba zdravil za zmanjševanje želodčne kisline ima katastrofalne posledice na enega najmočnejših temeljev prebavnega sistema, na želodec. Nepravilno delovanje želodca zaradi premalo močne želodčne kisline pa pripelje do domino efekta in začaranega kroga: občutek kislosti, zgaga, napihovanje, vetrovi, spahovanje, utrujenost.
Diagnoza »premočna želodčna kislina« v večini primerov povsem zgrešena, sploh pri starejših ljudeh. Veliko pogosteje kot z previsoko stopnjo želodčne kisline se soočamo z hipoklorhidrijo, nizko stopnjo želodčne kisline (nizka raven klorovodikove kisline HCl, snovi, ki jo izločajo želodčne stene). S starostjo se raven želodčne kisline pri večini ljudi znižuje. To je resno zdravstveno stanje, ki ostane pogosto nediagnosticirano ali se napačno diagnosticiro kot hiperklorhidrija (prekomerna želodčna kislina).
Hipoklorhidrija (premalo želodčne kisline) in hiperklorhidrija (preveč želodčne kisline) imata zelo podobne simptome, zato je pomanjkanje kisline tolikokrat napačno diagnosticirano. Nizka raven želodčne kisline je med drugim povezana s številnimi kroničnimi zdravstvenimi težavami, kot so intoleranca na gluten, celiakija, astma, diabetes in alergije na hrano.
Poleg fizičnega neugodja, ki ga povzroča nizka raven želodčne kisline, ima lahko kronična hipoklorhidrija resne dolgoročne posledice na zdravje, saj je telo nezmožno absorbirati pomembna hranila, kot so vitamini in minerali. Posamezniki s pomanjkanjem želodčne kisline lahko jedo še tako zdravo in kvalitetno hrano, vendar njihovo telo še vedno trpi zaradi podhranjenosti. Ta kronična podhranjenost pa lahko vodi do številnih fizičnih in duševnih težav, vključno s sindromom kronične utrujenosti in depresijo.
Te bolezni nastanejo, ker je telo zaradi prenizke ravni želodčne kisline nezmožno absorbirati pomembne vitamine (A, E, C, B9, B12) ter kalcij, železo, baker, magnezij in cink. Motena je tudi prebava beljakovin, kar pripelje do pomanjkanja aminokislin.
Simptomi pomanjkanja želodčne kisline:
- spahovanje,
- pekoč občutek v želodcu,
- zgaga in pekoč občutek do grla,
- napihnjenost v želodcu po obrokih,
- šibak tek,
- neprebavljeni delci hrane v blatu,
- splošno slabo počutje po obrokih, še posebej mesnih,
- halitoza (slab zadah),
- ponavljajoče se okužbe s paraziti v želodcu in celotnem prebavnem traktu,
- kolcanje,
- zaprtje/driska,
- vetrovi,
- izpadanje las, še posebej pri ženskah,
- krhki, lomljivi nohti,
- kronična utrujenost, motnje spanja, depresija,
- težave s kožo (akne, ekcemi in kožni izpuščaji),
- alergije in
- krči.
Okužba z bakterijo Helicobacter Pylori
Nizke ravni želodčne kisline so povezane s povečano občutljivostjo na Helicobacter Pylori, bakterijsko okužbo, ki pogosto ostane neodkrita in vodi v razvoj razjed na želodcu ter povzroča višjo stopnjo tveganja za raka na želodcu. Bakterija Heliobacter Pylori se bo razvila v premalo kislem okolju želodca.
Želodčna kislina
Želodčna kislina vsebuje klorovodikovo kislino (HCL), kalijev klorid in natrijev klorid. Naš organizem običajno proizvede dovolj kalijevega in natrijevega klorida, proizvajanje klorovodikove kisline pa s starostjo in v nekaterih drugih primerih upada.
Součinkovanje klorovodikove kisline ter natrijevega in kalijevega klorida aktivira prebavne encime, hormone in prenašalce živčnih impulzov. V želodcu potekajo razgradnja beljakovin, razčlenjevanje aminokislin in delna razgradnja maščob s pomočjo encima lipaze. Želodčna kislina določa pH prebavnega trakta in s tem probiotične bakterije v črevesni flori. Če je želodec dovolj kisel, to preprečuje vstop patogenim organizmom v zgornji del prebavil in tako zmanjšuje možnost za razvoj infekcij ali celo raka na želodcu.
Želodec deluje optimalno v kislem okolju, pH vrednost želodčne kisline je od 1 – 2, za razliko od požiralnika, kjer je pH med 6,8 – 7,5 in dvanajsternika, kjer je pH med 2,7-4.
Želodec mora biti tako kisel zaradi več zelo pomembnih razlogov:
Kislost nevtralizira škodljive patogene, kot so kvasovke in bakterije, ki vstopajo v telo s hrano. Če jih ne uničimo, lahko povzročijo zastrupitev s hrano ali porušijo občutljivo ravnovesje črevesnih bakterij. To ima lahko celo vrsto prebavnih posledic, kot so driska, plini, napenjanje in bolečine.
Kislost aktivira encim za prebavo beljakovin (pepsin) v želodcu, ki je poleg klorovodikove kisline potreben za začetek cepitve beljakovinskih molekul.
Kisla želodčna vsebina sproži sproščanje nadaljnjih prebavnih izločkov v tankem črevesu, potrebnih za popolno razgradnjo hrane in za njeno absorpcijo v krvni obtok. V resnici je na tej točki hrana še vedno zunaj telesa in je ni mogoče uporabiti, zato za pomoč pri optimizaciji prebave in podpori absorpcije končnih produktov prebave – enostavnih sladkorjev, aminokislin in maščobnih kislin ter glicerola – potrebujemo dobre ravni želodčne kisline.
Kislina pomaga pri sproščanju vitamina B12 iz hrane in pomaga aktivirati intrinzični faktor, potreben za absorpcijo B12. Simptomi pomanjkanja B12 vključujejo izgubo spomina, dezorientacijo, halucinacije in mravljinčenje v rokah in nogah.
Kislina ima pomembno vlogo pri ionizaciji mineralov, kot so železo, cink, kalcij in magnezij ter za njihovo učinkovito absorpcijo v krvni obtok.
Kislina pomaga zapreti spodnji ezofagealni sfinkter, kar pomaga, da kisla vsebina ne zahaja navzgor v požiralnik.
Kislina pomaga aktivirati pilorični sfinkter in tako omogoči, da želodčna vsebina preide v tanko črevo in ne ostaja v želodcu dlje, kot je potrebno.
Ustrezna kislost želodca je pomembna za delovanje celotnega telesa. Kislost želodca z leti upada, prav tako pa na kislost želodca vplivajo naša čustva. Želodec na najbolj subtilnem nivoju ne loči med tem ali predeluje hrano ali čustvo. V kolikor se soočamo s premalo močno želodčno kislino je priporočljivo čim bolj ločiti ogljikove hidrate od beljakovin, da že tako šibki kislini ne naložimo pretežke naloge. Utrujenost in napihnjenost po obroku bogatemu z beljakovinami in težjimi ogljikovimi hidrati je lahko pokazatelj premalo močne želodčne kisline.