Morska sol je darilo narave, dehidrirano morje z veličino, ki nam jih ponuja 70 odstotkov naše Zemlje.

Ljudje smo slana bitja, naše tekočine so slane, jokamo slano, potimo se slano, naš želodec, vir življenjske moči je slan, zato je eden od prvih znakov, da nam primanjkuje sol, šibkost. Beseda »salary« in »sale« izhaja iz latinske besede za sol, po eni od teorij pa so tudi vojake v rimskih legijah delno plačevali s soljo. Iz tega je razvidno kako veliko vrednost smo skozi zgodovino pripisovali soli.

V uporabi se popolnoma izogibamo rafinirani soli, ta je namreč visoko predelani natrijev klorid, brez mineralov, ki nam jih ponuja morje in je tudi v drugačnem razmerju, kot nam ga je odmerila narava. V rafinirani soli je kar nekaj sintetičnih dodatkov, ki nam nikakor ne koristijo.

Sol pomaga pri nastajanju klorovodikove kisline, pri prebavi proteinov, absorpciji mineralov, odstranjevanju patogenov, ki jih spravimo s hrano v želodec, prav tako nam pomaga zmanjševati refluks. Ljudje potrebujemo 1 do 2 čajni žlički soli na dan, pogosto pa še več, še posebej če veliko telovadimo, fizično delamo, se veliko potimo, smo na katogeni dieti, kjer je bolj malo soli. Soli potrebujemo več tudi takrat, ko pijemo veliko vode. Če smo v dilemi ali imamo dovolj soli ali ne, samo spijemo kozarec slane vode in če se počutimo bolje, jo očitno manjka.

Veliko soli, običajno rafinirane in sintetično jodirane, se nahaja v hitri hrani, v predelani hrani, v slabih ogljikovih hidratih.

Natrij, kot del soli, vzpodbuja srčno mišico. Če imamo malo natrija srce prečrpa manj krvi, zato so tkiva in organi manj oksigenirani in dobimo manj hranil. Počutimo se šibke in utrujene. Natrij prav tako regulira kalcij, brez natrija kalcij ne deluje dobro in mišine kontrakcije ne bodo optimalne, prav tako ne bo optimalna kontrakcija naše najbolj svete mišice, srčne mišice. Neustrezna in nepopolna kontrakcija mišic pa pelje v utrujenost.

Natrij je prav tako odgovoren za prenos električnih impulzov v celicah, naše celice so kot male baterije in za svoje delovanje potrebujejo natrij in kalij. To delovanje imenujemo natrijeva-kalijeva črpalka, znana tudi kot Na⁺ /K⁺-ATPaza. Deluje kot encim, ki se nahaja v membrani vsake živalske celice. Deluje po principu aktivnega transporta, za vsako molekulo ATP, ki jo črpalka uporabi, se izvozijo trije natrijevi ioni in uvozijo dva kalijeva iona. Končni učinek je zunajcelična koncentracija natrijevih ionov, ki je 5-krat večja od znotrajcelične koncentracije, intracelularna koncentracija kalijevih ionov pa je 30-krat večja od zunajcelične koncentracije. Nizek natrij pomeni nizko napetost v celicah, v telesu.

Druga pomembna naloga natrija je, da ustvarja energijo v mitohondrijih. V ledvicah imamo največjo koncentracijo mitohondrijev, ker je natrij tako zelo pomemben za vzdrževanje visokega nivoja energije. Natrij je za naš obstoj izredno pomemben, zato je še bolj pomembno, da uporabljamo nerafinirano morsko sol, ki je del morske vode, saj naše telo s 70 odstotno vsebnostjo vode posnema 70 odstotno pokritostjo Zemlje z morsko vodo.

 

Naj uporabljamo jodirano ali nejodirano sol?

Pri tem ni dovolj, da se vprašamo zgolj – DA jodirana sol ali NE jodirana sol, ampak ZAKAJ DA jodirana sol in ZAKAJ NE jodirana sol. Stališča za boljše zdravje in ustrezno prehrano je odgovorno osnovati na znanstveno potrjenih temeljih in s kančkom zdrave kmečke pameti, ne zgolj na priporočilih, sploh če jih podaja nekdo, ki ne zna utemeljiti svojega odgovora. Ne glede na to ali je to zdravnik, nutricionist ali predstavnih državne institucije. Dodatno jodirana sol ni koristna za naše zdravje. Zakaj?

  • V soli je jod že naravno prisoten in to v takšnih količinah, kot ga je odmerila Mati narava. Torej, dodajanje sintetičnega joda ni v skladu z naravnimi zakoni.
  • Jod se dodaja v sol od leta 1953, težav s ščitnico pa je vedno več. Če bi bil sintetičen dodatek joda učinkovit, bi moralo biti razmerje obrnjeno, mar ne?
  • Jod je poleg tiroglobilina in tiroidperoksidaze ključna sestavina pri proizvodnji ščitničnih hormonov, tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). Telo joda ne proizvaja, zato ga mora dobiti s prehrano. Naravno ga najdemo v živilih, kot so krompir, alge, morska hrana, morska in himalajska sol, suhe slive, fižol, špinača, banane, jagode, stročnice in brusnice. Vsi po svetu sicer nimajo dostopa do teh živil, mi ga imamo na pretek. Več kot kadarkoli z zgodovini.
  • Pomanjkanje joda sploh ni eden od najbolj pogostih dejavnikov za bolezen ščitnice, danes je eden največjih vzrokov za motnje ščitnice, zlasti hipotiroidizem, avtoimunost. Ko se to zgodi, se ščitnica infiltrira z imunskimi celicami, katere fizično uničijo tkivo, ki proizvaja ščitnične hormone. Težave s ščitnico pri avtoimunosti pa so povezane tako s hiper, kot s hipo manifestacijo in v tem primeru dajanje sintetičnega joda nikakor ne more koristiti.
  • Drugi faktor po pogostosti za disfunkcionalno delovanje ščitnice je neurejena prebava, saj se cca 80 % T4 pretvori v aktivni T3 v črevesju in jetrih. V tem primeru sintetični jod ne bo koristil, prej škodoval, ker bo obremenil jetra.

 

Rafinirana ali nerafinirana sol?

  • Razlika med rafinirano, nam poznano jedilno soljo in nerafinirano naravno soljo je skoraj tako velika kakor razlika med belim sladkorjem in sveže odrezanim sladkornim trsom, rafinirano sol lahko primerjamo z rafiniranim sladkorjem, moko in oljem. Včasih so bila ta živila čisto zlato, danes pa jih je prehrambena industrija spremenila v prazne kalorije.
  • Podjetja za proizvodnjo soli sol najprej zberejo in jo posušijo v pečeh, kjer se temperatura giblje vse do 600°C. Skozi ta postopek se sol spremeni v čisti natrijev klorid, ki je čist, ampak popolnoma drugačen od naravne soli. Naravna neprečiščena sol v sebi zadržuje mnogo mineralov, skozi proces segrevanja in obdelave pa se ti minerali spremenijo. Postopek skoraj uniči hranilne snovi, te pa se umetno nadomestijo s fluoridom, sintetičnim jodom in sredstvi proti zgoščevanju.
  • Največkrat uporabljeno sredstvo proti zgoščevanju je E554 – natrijev aluminijev silikat. Ta ima kar nekaj stranskih učinkov, kot na primer zaprtost ter bolezen ledvic in jeter. Aluminijeve derivate pa v splošnem povezujemo tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Vsi ti aditivi povzročajo razbarvanje soli, zato za želeno belo barvo soli uporabljajo še belila.
  • Uživanje soli je še kako koristno, ker ljudje smo slani; naše tekočine so slane, jokamo sol, potimo se slano, v bolnišnici nam vedno najprej dodajo slano raztopino, če se počutimo slabo. Je pa velika razlika ali dodajamo predelano, rafinirano, sintetično sol ali naravno sol.

Vedno bolj, po mojem mnenju napačno, se odsvetuje sol. Na diagnostičnem pregledu v okviru naturopatskega pregleda ugotavljam, da ljudem v večini manjka klorida (Cl), natrija (Na) nima nihče preveč. NaCl – soli nam torej v splošnem manjka.

Vprašanje, ki se mi na tem mestu postavlja je pa sledeče: nam soli manjka zato, ker premalo solimo ali zato, ker telo predelane (rafinirane) soli ne more/zna v celoti absorbirati in uporabiti? Ali ta predelana sol, tako kot prazne kalorije, obremeni telesni metabolizem, svoje funkcije pa ne opravi tako, kot naj bi jo?