Placebo po latinsko pomeni »ugajal bom« iz besede placere – ugajati. Placebo je lahko tabletka brez aktivne učinkovine ali medicinski poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno. Poznamo pa tudi njegovo nasprotje nocebo, ki po latinsko pomeni »škodoval bom« iz besede nocere – škodovati.
Placebo učinek se najbolj izrazi pri osebnem doživljanju znakov bolezni, kot so glavobol ali splošno počutje ter pri spremembi stanj, na katere imajo možgani močan vpliv, kot na primer krvni pritisk, zaskrbljenost, dojemanje bolečine. Po drugi strani pa placebo nima take moči povsod tam, kjer je vpliv naših misli zanemarljiv, kot na primer pri zlomih, hudih poškodbah in okužbah.
Učinek placeba je več kot pozitivno razmišljanje, to je močno prepričanje, da bo zdravljenje ali poseg delovalo. Kako natančno deluje placebo efekt še ni povsem razloženo, vendar pa vemo, da se pod vplivom placebo efekta dejansko spremeni biokemija telesa, torej, da se drugače sproščajo nevtrotransmiterji (prenašalci impulzov) v možganih, spremeni se čustven odziv in razpoloženje, okrepi se samozavedanje. Enostavno povedano je učinek placeba način, kako naš um našemu telesu pove, da se je treba počutiti bolje.
Placebo efekt je najbolj raziskan na področju zdravil, saj je del vsake raziskave o učinkovitosti le-teh. Na moč placebo efekta vpliva bolnikovo prepričanje o učinkovitosti zdravila, barva ter oblika zdravila, njegova blagovna znamka in cena. Vendar pa placebo ni samo stvar zdravil, njegov učinek igra pomembno vlogo tudi pri medicinskih posegih. To je potrdila raziskava* placebo operacije, v kateri je sodelovalo 145 bolnikov z degenerativnimi poškodbami meniskusa. Ti so bili razdeljeni v dve skupini, v prvi skupini so operacijo dejansko izvedli, v drugi skupini pa so na mestu potencialne operacije naredili smo rez in ga zašili. Takoj po posegu so bolniki, ki so dejansko doživeli operacijo, poročali o malo boljšem stanju, kot tisti s placebo operacijo, čez 12 mesecev pa statistično pomembne razlike med skupinama ni bilo. Oboji so poročali o enakem izboljšanju.
Podobno je tudi z nocebom, čeprav je v primerjavi s placebom manj raziskan. Zavedanje o učinku noceba je pomembno, saj ima lahko informacija, ki napoveduje ogrožanje zdravja, tako slab učinek, kot dejanska ogroženost. Medicinski psihologi učinek noceba pojasnjujejo s tesnobo, ki onemogoča imunski sistem, saj možgani ne znajo razlikovati med dejansko in namišljeno grožnjo. V današnjih časih se je potrebno tega zavedati bolj kot kadarkoli prej.
Nemški raziskovalci so v metaanalizi 31 empiričnih študij o nocebo učinku, prišli do zaključka, da je nocebo presenetljivo pogost in bi se ga moralo zdravstveno osebje pri svoji komunikaciji zavedati. Predlagajo celo izobraževanje, ki bi vključevalo takšne komunikacijske tehnike, ki učinek placeba okrepi, učinek noceba pa kar najbolj zmanjša.
Če si s svojim razmišljanjem ne želimo priklicati bolezni je pomembno, da se najprej vprašamo kaj zapolnjuje naše misli in kaj s temi mislimi naredimo sami. Prva pomoč, da nezaželeni nocebo obrnemo v polje svetlega placeba, pa je preprosta. Ko opaziš, da tvoje misli zaseda temačno aktualno vzdušje, ki verjetno ne vodi v območje blagodejnega placeba, naredi dihalno tehniko – dihaj počasi, dihaj lahkotno.
Dihanje te vrste zmanjšuje stresni odziv in aktivira parasimpatični živčni sitem, ki je osnova za regeneracijo in zdravljenje. Takšno dihanje vrača umirjenost in energijo, požene limfni tok, izboljša kakovost krvnega obtoka in poveča količino kisika v mišicah.
Kako gre dihanje? Čisto enostavno.
Naredimo dolg vdih v trebuh in še daljši izdih. Vdih in izdih podaljšamo do točke, ko nam je med dihanjem prijetno in udobno. Meni ljubo je recimo vdih na 5 in izdih na 10, seveda pa je možno še veliko več.
* Sihvonen in drugi. (2013). Arthroscopic Partial Meniscectomy versus Sham Surgery for a Degenerative Meniscal Tear. The New England Journal of Medicine.