Kaj so statini in zakaj je holesterol koristen in nujno potreben za naše življenje?

Vabim vas na popotovanje po sledeh holesterola in na ekskurzijo v jetra, čudovito kemično tovarno našega telesa. Naj ti zdravila za zniževanje holesterola predstavijo jetra sama!

Statini so zdravila, ki nam pomagajo zniževati nivo holesterola v krvi. Njihov mehanizem delovanja temelji na zaustavitvi jetrnih encimov, ki so potrebni za njegovo proizvodnjo.

Manj kot eden na 200 zdravih pacientov, ki jemlje statine, prejme pozitivne učinke teh zdravil, so opozorili trije priznani strokovnjaki v medicinski publikaciji Prescriber medical journal. Statini najverjetneje nimajo nikakršnega vpliva na umrljivost ali imajo v najboljšem primeru 0,5 odstotni vpliv nanjo, so zapisali in dodali, da se samo 0,5 odstotka zdravih ljudi, ki jemlje statine, izogne srčnemu infarktu ali kapi, če statine jemlje 5 let. Vsi preostali pa se le izpostavijo stranskim učinkom teh zdravil, kot so bolečine v mišicah in sladkorna bolezen. Zato poudarjajo, da bi v primeru povišanih vrednosti holesterola v krvi morali najprej poskusiti z bolj zdravim življenjskim stilom. Ampak kako? Če želimo odgovor na to vprašanje je potrebno razumeti kaj holesterol zares je, kdaj je povišan in ali je zares povezan z poapnenjem žil.

 

Zgodba o holesterolu?

Ideja, da je LDL holesterol slab in HDL holesterol dober nima nobene znanstvene utemeljitve, zato si na kratko poglejmo »različne vrste holesterola«, ki v resnici sploh niso, samo njihova funkcija je drugačna. Začnimo z jetri. Funkcija jeter je med drugim tudi ta, da shranijo odvečno energijo, ki jo dobimo iz ogljikovih hidratov in sladkorjev in jo potem po potrebi transportirajo v celice, tkiva, organe, skratka tja, kjer je potrebna. Jetra so narejena samo za prehodno shranjevanje in nikakor za kopičenje maščobe (to so potem zamaščena jetra). Da pa maščoba lahko potuje po krvi imamo za to ustvarjene posebne transportne molekule. Vemo, da se maščoba in voda (kri, limfa) ne marata najbolje in če bi maščoba samostojno potovala po krvi, bi bila naša kri bolj podobna mastni juhi, kot viskozni tekočini.

Transportne molekule, ki jih tvorijo jetra in pošiljajo v ožilje pa so naslednje:

  • VLDL (very low-density lipoprotein) – ta delce maščobe in holesterola dostavlja v celice.
  • LDL – ko VLDL odda svoj tovor postane LDL (low density lipoprotein).
  • HDL – jetra tvorijo tudi posebna transportna vozila, ki presežek holesterola in maščob pripeljejo nazaj v jetra. Imenuje se HDL ali high-density lipoprotein. Ta naj bi bil dober, LDL pa slab.

 

DEJSTVA

  • Statini zares znižajo holesterol, ker zaustavijo (inhibirajo) encim v jetrih, ki je odgovoren za nastanek holesterola, katerega proizvajajo jetra.
  • Da bi pa statini zares zmanjšali nevarnost za srčni infarkt, ni dokazano. Najnovejše študije, katere bi vsekakor morali vzeti v obzir kažejo, da je višji holesterol povezan z nižjo splošno umrljivostjo in višjimi kognitivnimi sposobnostmi v kasnejših letih!
  • Prav tako v znanstveni literaturi ni prav nobenega nedvoumnega dokaza, da bi zmanjševanje holesterola podaljševalo življenje.
  • Zagotovo pa se pri vseh posameznikih, ki jemljejo holesterol pojavljajo stranski učinki.

1. Zakaj imamo potem v medicini še vedno standard predpisovanja statinov, če v resnici vemo, da ne delujejo, ne pomagajo?
2. Zakaj potem skoraj polovica odrasle populacije jemlje statine kot doživljenjsko terapijo, če niso učinkoviti?

Vsa naša farmacevtska medicina temelji na Evidence- based medicine in v primeru statinov farmacija tukaj išče samo en odgovor:

  1. Ali statini zmanjšujejo holesterol? Odgovor je nedvoumen in jasen – DA.
  2. Naslednja pa je domneva je, da je visok holesterol dejavnik bolezni srca in ožilja, zato je edina rešitev, da znižamo holesterol.

Kaj pa če je to napačna domneva? Novejše znanstvene raziskave dokazujejo prav to, visok holesterol ni dejavnik bolezni srca in ožilja!

Naslednji dejavnik, v katerega je umeščeno naše javno zdravstvo se imenuje protokol ali po angleško standart-to-care, kar pomeni, da je zdravnik, ki predpisuje statine po točno določenem protokolu popolnoma varen in ne more imeti nikakršnih težav, tudi če ima pacient stranske učinke in zaradi tega še bolj zboli ali se slabše počuti. Zdravnik bo imel težave takrat, kadar ne bo upošteval protokola in se bo s pacientom kaj zgodilo. Torej »kill me with permission«

Kaj pa, če se malce oddaljimo od ideje o nizkem in visokem holesterolu in začnemo razmišljati o uravnoteženem in o neuravnoteženem holesterolu. Nekje je lahko visoka vrednost zdrava in drugje nizka vrednost nezdrava. Seveda ni nepomembno kako visoke vrednosti holesterola imamo, ampak pomembno je, da začnemo naslavljati pravi razlog, in ne samo izrazne simptome.

V naši uradni doktrini je holesterol tako močno povezan z boleznijo in kjer se v uradni narativi pojavijo težave in bolezen, tam se običajno pojavi tudi holesterol. Zato ga vedno povezujemo z vzrokom bolezni. Zdi se, da je to tako, kot da bi gasilca povezali z vzrokom požara, saj tam, kjer je požar je običajno tudi gasilec. Pa je gasilec kriv za požar? Je holesterol kriv za bolezen? Ni!

 

Kaj pa je potem pravi razlog za bolezni srca in plake na krvnih žilah?

Resnični vzrok so dolgotrajna sub-vnetja, v povezavi z inzulinsko rezistenco in/ali oksidativnim stresom. Subvnetje, inzulinska rezistenca (inzulinska odpornost) in oksidativni stres gredo običajno z roko v roki, pri čemer je povezava (korelacija) med holesterolom in kardiovaskularnimi boleznimi nizka.

Indikatorji, ki nakazujejo na težave pa so:

  • previsoka glukoza na tešče,
  • previsoka vrednost inzulina,
  • previsoka dolgoročna vrednost glukoze (test A1c),
  • previsoki trigliceridi, prenizek HDL (high density lipoproteins),
  • previsok skupni holesterol v primerjavi s HDL (total H/HDL),
  • previsok VLDL in primerjalno LDL.

Noben od teh dejavnikov sam zase ne indicira ničesar slabega, zato moramo vedno pogledati celotno sliko. Prvi štirje (visok inzulin, sladkor, previsoka dolgoročna vrednost glukoze in visoki trigliceridi v krvi) so vezani na sladkorje, povečana glukoza je rezultat preveč sladkarij in procesiranih ogljikovih hidratov, kar povzroči, da se v kri izloči več inzulina, če to traja dolgo časa privede do inzulinske rezistence in povečane dolgoročne vrednosti sladkorja v krvi. Zaradi inzulinske rezistence glukoza ni sprejeta v celice, ker pa jo je preveč v krvi se konventira v maščobe, kar so trigliceridi, ki so prisotni v krvi.

Naslednje kar gledamo so HDL in razmerje skupnega holesterola v primerjavi z HDL. Če ima oseba visok skupni holesterol in hkrati visok HDL, ki je varovalni holesterol, to ni tako nevarno, kot če je to razmerje porušeno ali če imamo samo po sebi prenizek skupni holesterol. Obvezni del krvnih preiskav holesterola bi moralo biti razmerje med celokupnim holesterolom in HDL, previsoke trigliceride bi morali pa obvezno nasloviti v povezavi s sladkorjem in predelanimi ogljikovimi hidrati. Premalo holesterola v telesu pa je ravno tako nevarno, kot preveč, ker je holesterol osnovno hranilo.

VLDL – very lov density lipoprotein = Total – LDL – HDL.

Ta kazalec je pogosto spregledan, vendar je odlično orodje, ki nam pove kje smo na poti do inzulinske rezistence. VLDL je nosilec prehranske maščobe v celice. Ko odda svoj tovor postane LDL. Če pa je posameznik že v območju inzulinske rezistence, se tkiva upirajo tem hranilom, tej maščobi, zato bodo vrednosti VLDL v krvi visoke.

VLDL je torej na nek način dostavljalec hranil in če gre vse v redu, je hitro spremenjen v LDL. Jetra imajo receptorje za LDL, ker ga želijo čim hitreje reciklirati v VLDL in spustiti nazaj v obtok, da bo lahko v celice prinašal hranila.

 

Kaj pa se zgodi ob oksidativnem stresu, vnetju in visokih vrednostih glukoze v krvi?

Če se na LDL delcih nabere preveč sladkorja postanejo poškodovani ali oksidirajo, se skrčijo. In to je razlog zakaj začenjamo govoriti o slabem LDL holesterolu. Skrčena LDL je v resnici slabša, vendar ni problem v tej LDL, ampak v sladkorju, vnetju in oksidativnem stresu. Skrčen/majhen LDL je samo indikator teh problemov. Zdrav LDL se lepo umešča v krog reciklaže v jetrih, skrčeni LDL pa ne. Ko je majhen, poškodovan in oksidiran ga receptor na jetrih ne prepozna in jetra ga ne morejo reabsorbirati. Ko pa se povečuje vrednost oksidirane in poškodovane LDL v krvi ni razlog v holesterolu, ampak v oksidativnem stresu, sladkorju, intoleranci na hrano in vnetih. In vsi ti dejavniki rezultirajo v kroničnih boleznih.

Resnični vzrok arterioskleroze je oksiriran LDL, saj je majhen in zaradi majhnosti na notranji strani krvne stene povzroča poškodbe, vrzeli, ki postajajo večje in večje. Makrofagi, telesne obrambne celice, sledijo tem vrzelim v krvnih žilah. Makrofagi so obrambne celice, ki pojejo škodljivce, zato je njihova naloga, da bi odstranili ta škodljivi LDL. Ker ga jetrne celice ne morejo reciklirati je ta oksidiran LDL zdaj tretiran kot škodljivi zunanji dejavnik, zato je edini način, da se ga odstrani skozi imunski sistem. Ko makrofag pogoltne to LDL celico postane neke vrste penasta celica, kar se v krvi počasi spreminja v plage oziroma obloge na žilah.

 

Kaj pa delajo statini?

Vemo, da znižujejo holesterol, vendar kateri tip holesterola znižujejo? Statini na nek način povečujejo na jetrih število receptorjev, ki reabsorbirajo LDL delce. V tem primeru se bo seveda vrednost zdrave LDL v krvi dramatično znižala. Vendar pa, skrčeni, oksidirani LDL ni prepoznan v receptorjih in bo ostal v krvi. Statini bodo torej znižali skupni holesterol, vendar ne bodo znižali tistega, katerega želimo znižati – poškodovanega. Ta gre iz sistema samo v primeru, da imunski sistem dela tako, kot mora. Nekaj malega v prid statinom lahko rečemo samo v tem primeru, da če zmanjšamo vrednost LDL, zmanjšamo možnost nastanka oksidiranega LDL. Vendar je v vsakem primeru bolj priporočljiva pot, da zmanjšamo dejavnike, ki povzročajo oksidiran LDL – oksidativni stres, vnetje, vnos sladkorja,…

 

Zakaj pa statini povzročajo stranske učinke?

Statini blokirajo encime HMG – CoA reduktazo. Ta encim nam služi za proizvodnjo holesterola in koencima Q10. Za naše telo sta to dve izredno dragoceni substanci, pri čemer moramo vedeti, da naše telo ne izdeluje nepotrebnih stvari. S tem ko zaustavimo proizvodnjo holesterola in koencima Q10 v telesu, bodo jetra povečala število receptorskih mest in na ta način dosegla, da se bo čim več holesterola reabsorbiralo nazaj v jetra. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da na ta način ne reabsorbiramo točno tistega holesterola, ki nam je zares škodljiv.

Drugo hranilo, ki preneha nastajati, pa je Q10. Vpleten je v 95% vseh procesov energijske produkcije v telesu. Ko blokiramo encim HMG – CoA reduktazo, blokiramo tudi Q10 in s tem zmanjšamo energijsko produkcijo v telesu. Tkiva, ki bodo zaradi tega v največjem deficitu so tista, ki potrebujejo za svoje delovanje največ energije: mišice, zato statini povzročajo mišično utrujenost, zakrčenost in šibkost. Ena od pomembnih mišic je tudi srce in statine ponavadi jemljemo, da bi zaščitili srce pred tem, da holesterol zamaši žile in prekine dostavo krvi in kisika v srce. Če jemljemo statine, dostavo energije v srce dejansko upočasnimo. Srce mora sedaj delati bolj, kar je dejavnik srčnih patologij. Naslednji zelo dejaven organ v našem telesu so jetra. Z ustavitvijo encima HMG – CoA reduktaze jim naložimo še več dela, ker morajo močneje črpati holesterol iz krvi. Največ energije v našem telesu pa porabijo možgani. 2% našega telesa porabita 20% vse energije. Z jemanjem statinov bomo zmanjšali tudi energijo za možgane. Stranski učinki statinov so navedeni na koncu tega prispevka izhajajo pa iz tukaj opisanega mehanizma.

Naslednje, na kar moramo biti pozorni, pa je dejstvo, da je holesterol za naše telo izjemno pomemben in dragocen. Je gradnik celičnih membran, živčnih ovojnic in pomemben del možganov. Pomaga telesu pri ustvarjanju žolča, ki je pomemben del telesne prebave, sodeluje pri nastajanju hormonov, vključno s spolnimi hormoni in vitamina D.

Stranski učinki statinov (iz prospektov obojih zdravil v Sloveniji):

  • glavobol,
  • bolečine v trebuhu,
  • zaprtje,
  • občutek slabosti in siljenja na bruhanje,
  • bolečine v mišicah,
  • občutek šibkosti,
  • omotica,
  • večja količina beljakovin v seču ,
  • sladkorna bolezen; verjetnost, da se pojavi sladkorna bolezen, je večja, če imate velike koncentracije sladkorjev in maščob v krvi, prekomerno telesno maso in visok krvni tlak,
  • srbečica, izpuščaj in koprivnica,
  • zmanjšanje števila krvnih ploščic, kar lahko povzroči večjo nagnjenost k podplutbam ali h krvavitvam,
  • težave pri požiranju in dihanju, močno srbenje kože,
  • okvara mišic pri odraslih,
  • zvišanje jetrnih encimov v krvi,
  • zlatenica (porumenela koža in beločnice),
  • hepatitis (vnetje jeter),
  • okvara živcev v nogah in rokah (npr. omrtvelost),
  • bolečine v sklepih,
  • izguba spomina,
  • driska (tekoče blato),
  • kašelj,
  • motnje spanja, vključno z nespečnostjo in nočnimi morami,
  • zmanjšanje libida,
  • poškodbe kit,
  • miastenija gravis (bolezen, ki povzroča splošno mišično oslabelost, v nekaterih primerih tudi
  • oslabelost mišic, ki se uporabljajo pri dihanju,
  • očesna miastenija (bolezen, ki povzroča oslabelost očesnih mišic),
  • utrujenost, slabo počutje, bolečina v prsih, otekanje (zlasti gležnjev; edem),
  • povišana telesna temperatura;

Redki: pojavijo se lahko pri največ 1 od 1000 bolnikov

  • motnje vida,
  • nepričakovano krvavenje in podplutbe,
  • zastoj žolča (rumeno obarvanje kože in očesne beločnice),
  • poškodba tetive;

Zelo redki: pojavijo se lahko pri največ 1 od 10 000 bolnikov

  • alergijska reakcija – simptomi lahko vključujejo nenadno sopenje in bolečino ali prsno stisko,
  • otekanje vek, obraza, ustnic, jezika in žrela, oteženo dihanje in kolaps,
  • izguba sluha,
  • spolna nezmožnost,
  • depresija,
  • težave z dihanjem, vključno z nenehnim kašljanjem in/ali zasoplostjo, povišana telesna.