Že Hipokrat je govoril, da se večina bolezni začne v črevesju in da ravnovesje v prebavnem sistemu vpliva na naša čustva, imunski sistem in življenjsko energijo. Zdravje črevesja je tesno povezano tudi s črevesno mikrobioto, torej z razmerjem med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju.
Človeška mikrobiota je skupek vseh mikroorganizmu, ki simbiotsko prebivajo v našem telesu. Teh je več kot 500 vrst, razlikujejo se po nalogah, ki jih opravljajo in mestu, kjer so naseljene. Največji delež mikrobiote najdemo v črevesju. Prav tako pa se v črevesju nahaja velik del imunskega sistema. Bela krvna telesca, ki tvorijo našo obrambo, potujejo po limfnem in krvnem ožilju, vsi organi v našem trebuhu in prsnem košu pa se hranijo, čistijo in branijo preko teh dveh cirkulatornih sistemov.
Človeški mikrobiom na koži in sluznicah služi tudi kot ščit kompetitivne izključitve – simbiotske bakterije, ki delujejo v sozvočju z nami preprečujejo kolonizacijo patogenov. To je še posebej pomembno na koži, kajti če zaradi zunanjih dejavnikov, kot so razkužila in agresivne kreme, uničimo simbiotske bakterije, puščamo prostor glivam in patogenim organizmom. Današnji slog življenja negativno vpliva na mikrobioto, saj spodbuja porast slabih in oportunističnih bakterij in jemlje mesto bakterijam, ki so za nas ugodne. Na ta način se zmanjšuje tako raznolikost bakterijskih kultur, kot tudi njihovo število.
Naša mikrobiota je del vsakega od nas. Tako kot smo ljudje neločljivo povezani z naravo in v njej puščamo svoj pečat, je naša mikrobiota neločljivo povezana z nami. Brez nje ne bi preživeli, prav tako pa nas za svoj obstoj potrebujejo simbiotske bakterije. Brez bakterij življenja na Zemlji v obliki kot ga poznamo danes, ne bi bilo.
Našo mikrobioto šibi vse tisto, kar šibi tudi nas same, vse kar je oddaljeno od sozvočja z naravo in ne ustvarja ravnovesja z njo: stres, procesirana (mrtva) hrana, hranila, na katere naše črevesje ni evolucijsko prilagojeno (zdravila, steroidi, fungicidi, pesticidi,…), rafiniran sladkor, pasterizirana živila, antibiotiki (anti-bios)…
Ustrezna mikrobiota v črevesju pomaga pri presnovi hranil, izboljša mobilnost črevesne vsebine, krepi moč črevesne sluznice, zavira naseljevanje slabih bakterij, pomaga pri nastajanju vitaminov in hormonov.
Moderna doba nam je prinesla veliko dobrega in hitrost razvoja materialnih dobrin, ki nam povečuje udobje vsakdana je pogosto prehitro za naš evolucijski razvoj. Podobno je tudi s hrano, zato je koristno, da se včasih ozremo tudi k preprostim hranilom, za katere je bilo skozi evolucijo narejeno naše telo in prilagojena naša mikrobiota.