Zajtrkuj kot kralj, obeduj kot kmet in večerjaj kot revež. Sodobna znanost pogosto potrjuje stare modrosti in jih osvetljuje v novi luči. Poglejmo kaj pravi.

Naše telo teži k stalnemu ravnovesju, kar regulirata hormonski in živčni sistem. Ločimo vegetativno (simpatično in parasimpatično) in somatsko živčevje. Vegetativno živčevje je neodvisno od naše zavestne kontrole, somatsko je od naše volje odvisno. Simpatično živčevje deluje v telesu pospeševalno, parasimpatično pa zaviralno. Simpatično živčevje je dejavnejše v prvi polovici dneva in ker ima katabolično vlogo (razgradnjo presnovnih produktov do enostavnejših molekul) je presnova najboljša nekje do 14 ure. V drugi polovici dneva, ko nastopi parasimpatikus, pa se aktivirajo procesi regeneracije. Hrana, ki jo bomo v telo vnesli dopoldan bo zato veliko bolje izrabljena v smislu dodajanja energije telesu, pretiran vnos hrane popoldan pa bo zaustavljal procese regeneracije.

Zjutraj preidemo iz stanja, ko smo porabili zelo malo energije, v stanje, ko je nenadoma potrebujemo veliko. Zaloge glukoze so izpraznjene, potreba po energiji v možganih in mišicah pa se poveča. Energijo, potrebno za dober začetek dneva in za normalno delovanje našega telesa, si zagotovimo z zajtrkom, s katerim naj bi zaužili med 15 in 25 odstotki vse potrebne dnevne energije, predvsem ogljikovih hidratov.

Pri odzivu našega telesa na stres je ključen hormon kortizol. Ko zjutraj vstanemo, se zaradi pričakovanja prihajajočega dne njegova raven v krvi poveča tudi za 50 odstotkov. Visoka raven kortizola slabi naš imunski odziv (zavira delovanje limfocitov T), poviša krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Z uživanjem zajtrka v telo vnesemo glukozo, ki zavira izločanje kortizola iz nadledvične žleze. Tako znižamo krvni tlak in predvsem omogočimo našemu imunskemu sistemu normalno delovanje.

Jutranja »doza« ogljikovih hidratov pozitivno vpliva na zmanjševanje depresivnega dopoldanskega razpoloženja. Ponoči zaradi postenja raven glukoze pade pod normalno, posledično se začneta sproščati hormona adrenalin in kortizol, ki sta povezana z razdražljivostjo in tesnobo. Zaradi njiju se znižuje raven serotonina, ki blaži simptome depresije. Z zajtrkom telo prejme potrebno glukozo in tako zniža raven kortizola v krvi, izboljša razpoloženje in poveča nivo energije. Dober zajtrk nam pomaga, da na življenje pogledamo skozi rožnata očala.

Redna praksa zajtrka pomaga vzdrževati ustrezno telesno težo. Telo zazna izpuščen obrok kot pomanjkanje in začne ob naslednjem obroku skladiščiti maščobo kot pomemben vir energije. Ob izpuščenem zajtrku čez dan običajno občutimo večjo potrebo po mastni hrani, sladkorju in ogljikovih hidratih ter imamo večji apetit. Poleg tega pa bomo pojedli več za malico ali kosilo.

Dobra izbira za zajtrk so kosmiči, ki ne vsebujejo pšenice, žita z malo ali brez glutena, med, semena in sadje, torej živila, bogata z vitamini in minerali. Naturopati odsvetujemo živalsko mleko, če pa se mu težko odpoveste je dobra alternativa rastlinsko mleko. In kar je najpomembneje, dober zajtrk lahko pripravimo zelo hitro.